Vnetje je še en izraz, ki pri precejšnem deležu ljudi vzbudi negativne konotacije. Vedno se pojavlja ob različnih vrstah poškodb naših tkiv, pogosto povzroča bolečino, neudobje ali slabo počutje, in zato tudi smernice našega zdravstva narekujejo naj se ga ob pojavu čimprej odpravi. Tudi po treningu z utežmi induciramo procese vnetja na nivoju skeletno mišičnih vlaken, kar je tesno povezano tudi z nastankom senzacije zapoznele mišične bolečine, oziroma nam bolje znanega »musklfibra«. Z uporabo protivnetnih komponent lahko zmanjšamo obseg tudi mišičnega vnetja, vendar, ali je to smiselno?

Do danes je bilo izvedenih kar nekaj študij na tematiko vpliva ne-steroidnih protivnetnih substanc na adaptacije skeletnih mišic po vadbi z obremenitvijo, in njihovi izsledki jasno kažejo, da zaviranje vnetja po vadbi z utežmi negativno vpliva na mišično rast. V eni od novejših študij so preverjali vpliv višjih kliničnih odmerkov (1200mg; normalen enkratni odmerek znaša 400-600mg) znanega protivnetnega zdravila Ibuprofen. V kombinaciji z vadbo z utežmi je skupina, ki je prejemala visoke klinične odmerke Ibuprofena, v 8 tednih pridobila opazno manj mišične mase in moči, v primerjavi s skupino, ki je prejemala izjemno nizke odmerke acetil salicilne kisline (aspirin, 75mg). Avtorji te študije so prek analize izražanja genov (na osnovi mRNA) pokazali tudi razlike na molekularni ravni med obema skupinama. In sicer je skupina, ki je prejemala visoke odmerke Ibuprofena, imela nižje izražanje signalnih proteinov za mišično proteinsko sintezo, nižje izražanje receptorjev za prostaglandine (vrsta vnetnih molekul) ter nižje izražanje interlevkina-6. Ne-steroidna protivnetna zdravila namreč zavirajo delovanje encimov, ki jih imenujemo ciklo-oksigenaze. Ciklo-oksigenaze pretvarjajo arahidonsko kislino v pro-vnetne prostaglandine, kateri lahko preko nociceptorjev sprožijo senzacijo bolečine. Vendar pa so prostaglandini vpleteni tudi v mehanizme regeneracije skeletno mišičnega tkiva. Z vezavo na svoje receptorje na mišičnih vlaknih namreč sprožijo signalne poti mišične proteinske sinteze. Sklepa se torej, da imajo ciklo-oksigenaze v mišičnem tkivu pomembno vlogo za mišične adaptacije, in se njihova inhibicija odraža v nižjem obsegu teh adaptacij. Eden od pomembnih mediatorjev skeletno mišične regeneracije pa je tudi interlevkin-6. Gre za citokin, ki je, odvisno od izvora in izločanja v smislu akutnosti, lahko pro- ali protivnetne narave. Sodobne raziskave so pokazale, da je interlevkin-6 pravzaprav miokin; izločajo ga tudi mišična vlakna ob mišičnih kontrakcijah, pri čemer njegova koncentracija v plazmi narašča z intenziteto vadbe z obremenitvijo. Ima velik vpliv na regeneracijo skeletnih mišic, saj neposredno prispeva k hipertrofiji, prav tako pa inducira aktivacijo satelitskih celic. Satelitske celice so t.i. zarodne celice mišičnih vlaken in se nahajajo v njihovi neposredni bližini. Aktivirajo se ob mehanskih poškodbah vlaken in prisotnosti rastnih dejavnikov. Po aktivaciji se delijo, kar vodi v porast števila mioblastov, ki so predniške celice mišičnih vlaken, in le-ti se zlijejo s poškodovanim vlaknom, s čimer mu donirajo lastno jedro in tako omogočijo hitrejšo regeneracijo. Ker protivnetna sredstva negativno vplivajo na izražanje in izločanje interlevkina-6 v kombinaciji z vadbo z obremenitvijo, ni presenetljivo, da so v študiji dokumentirali manjši prirast mišične mase v primerjavi s pogoji brez uporabe kliničnih odmerkov protivnetnih substanc. Poleg tega starejše študije tako na živalskih modelih kot ljudeh kažejo, da protivnetne učinkovine zmanjšajo aktivacijo in proliferacijo satelitskih celic.

Zapoznela mišična bolečina zna biti neprijetna marsikomu, ki se angažirano ukvarja s treningom z utežmi, posebej takim, ki želijo pridobiti še več mišične mase. Vendar je to neizogibna posledica indukcije adaptacij, še posebej hipertrofije, in kljub temu, da se lahko bolečine blaži s protivnetnimi sredstvi, je uporaba le-teh kontra-produktivna. Vnetje je po definiciji prvi korak celjenja, prav tako pa je znanost pokazala, da zaviranje vnetja pri zdravih posameznikih zmanjšuje mišično rast ter druge adaptacije. Če torej želiš več mišic, pusti lekadole, brufene in naklofene pri miru.

REFERENCE

Todd A. Trappe, Sophia Z. Liu: »Effects of prostaglandins and COX-inhibiting drugs on skeletal muscle

adaptations to exercise.« Appl Physiol 115: 909–919, 2013.

Lilja M., et al: »High-doses of anti-inflammatory drugs compromise muscle strength and hypertrophic adaptations to resistance training in young adults.« Acta Physiol (Oxf). 2018 Feb;222(2)

Serrano L.A., et al: »Interleukin-6 Is an Essential Regulator of Satellite Cell-Mediated Skeletal Muscle Hypertrophy« Cell Metabolism, 2008, 7(1):33-44

Schoenfled B.J.: »The use of nonsteroidal anti-inflammatory drugs for exercise-induced muscle damage: implications for skeletal muscle development.« Sports Med. 2012 Dec 1;42(12):1017-28